Andrej ni imel časa za žalovanje po materini smrti, niti za veselje ob končani vojni ter nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918. Nujno je moral obnoviti požgano domačijo ter poskrbeti za lastništvo Kikljevega posestva, ki ga je moral prevzeti od starejših bratov.
Ivan Kikelj pove: »Andrej je hišo za silo obnovil, saj ni bila cela lesena hiša, da bi vse zgorelo. Pri tem so mu najbrž pomagali sorodniki po mami, Miheliči iz Selnika. Mogoče je iz Selnika prihajala pomagat obnavljat hišo tudi njegova popoli sestrična Marija, s katero se je potem poročil.«
Mlada Marija Mihelič je bila hčerka Franceta Miheliča iz Selnika, ki je bil polbrat Andrejeve pokojne mame, tako da je bila Marija v resnici Andrejeva polsestrična. Poročila sta se maja 1921, mesec dni po tem, ko je Andrej postal lastnik majhne kmetije. Posestvo je obsegalo hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče, vrt, njivo in travnik; vsega skupaj poldrug hektar zemlje.
Justina Rutar se spominja poročnega slavja: »Bila sem na ohceti Andreja in Micke. Šli so po balo v Selnik in so na vozu pripeljali nevesto. Potem so imeli ohcet doma pri Kikljevih. Bila je navada, da so pri ohceti vse punčke na peči ali ob peči. Jaz sem bila pri peči. Krčanov Jože, ki je bil star kot Andrej, špila harmoniko in pravi: ›Justina, pridi malo sem, ti bom pohanje dal!‹ Sem ga šla vzet, pa mi je prst ponudil. To je naredil še dvakrat, potem sem pa rekla: ›Zdaj me pa ne boš več hecal!‹«
Ivan nadaljuje: »Da bi lahko odkupil posest in zemljo, se je pri Miheličih iz Selnika tudi zadolžil. Zemljo je moral kupiti od brata Janeza, ki je živel na Hrvaškem. Andrej in Marija sta se pri svaku Francu Miheliču v Selniku zadolžila za petdeset tisoč dinarjev. S tem denarjem sta odkupila Kikljevo posestvo in zgradila hišo na pogorišču.«
Z izposojenim denarjem je Andrej najprej delno izplačal brata Janeza, k njemu na Hrvaško pa je za leto ali dve poslal še nečaka Matica, da je pri njem delal v trgovini. Tako je počasi obnovil hišo in jo pokril z opeko, prvi od vseh v Zapotoku, saj so vsi še imeli s slamo krite strehe.
Leta 1922 je oče Valentin umrl od ostarelosti. Istega leta je Marija Andreju rodila prvega otroka, Marijo ali Mici, po njej pa so se zvrstili: 1924 Ivan, 1926 Pavla, 1927 Lojze, 1928 Stane in 1930 Ana. Ko je bil Lojze eno leto star, je dobil pljučnico. Vse je kazalo, da ne bo preživel, tako da so mu že naredili oblekico za pokop, a je nekako le ozdravel. Ko pa je pljučnico dobil triletni Stane, si žal ni opomogel. Bolan je bil samo en dan; ponoči je dobil temperaturo 42 stopinj in ker ni bilo zdravniške pomoči, je umrl in so ga leta 1931 pokopali. Zato so naslednjemu sinu, ki se je rodil leta 1932, dali enako ime. Leta 1935 se je rodil še Tone, 1940 pa Olga.