Matevž Kikelj, najstarejši Jurijev sin, je ostal doma kot »polzemljak«, lastnik polovične kmetije. Leta 1819 se je poročil s Heleno Glavan iz Škrilj 7. Imela sta devet otrok, zadnjega leta 1840, ko je imel Matevž že devetinpetdeset let. Dve leti pozneje pa je Matevž umrl, ko je bil oče Jurij še živ.
Domačijo na Spodnjem Golem 3 je sedaj prevzel Matevžev sin, Jožef Kikelj, ki je leta 1845 vzel za ženo Marjano Maček z Iga. Leta 1846 mu je rodila hčerko, toda Jožef je že čez dva meseca umrl. Žena Marjana se je še enkrat poročila, s Francem Mehletom z Gornjega Iga, in prevzela njegov priimek, s čimer je dolgoletno pokolenje Kikljev na Golem izmrlo.
Matevžev najmlajši sin Matija je leta 1866 oženil Marijo Lenarčič iz Bresta, s katero sta odšla živet v Mateno 26. Tam je Matija postal »novi posestnik po nakupu«. V krstnih knjigah je bil leta 1871 zaveden kot »krčmar« in »hausler« (kajžar), 1873 kot »šestinski zemljak« in 1875 kot »gospodar domačije«. Tega leta je dobil četrtega otroka in je še živel v svoji hiši na številki 26, leta 1877 pa ga že najdemo na novem naslovu, Matena 43. Družina se je morda morala preseliti zaradi dolgov, saj v Slovencu z dne 11. novembra 1875 zasledimo objavo, da bo čez dva dni potekala izvršilna dražba lastnine Matije Kiklja iz Matene v višini 160 goldinarjev. Ko je na novem naslovu v Mateni 43 leta 1908 umrla Matijeva žena Marija, jo mrliška knjiga omenja kot bajtarico.
Matija in Marija sta sicer imela osem otrok, a so jima štirje umrli še majhni; dva fantka zaradi božjasti, osemletna Marjana pa zaradi sušice ali jetike. Ko je njun sin Matija imel petindvajset let, se mu je pripetil neljub dogodek, ki je končal v rubriki »Porotno sodišče« Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1898, številka 50: Pri prvi obravnavi porotnega sodišča v Ljubljani dne 5. bil je 32 let stari čevljar Janez Zalar iz Matene obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 7. avgusta bila je v Peščevi gostilni v Mateni večja družba. Že nekoliko vinjen, prišel je tje tudi Janez Zalar ter brez povoda začel dražiti goste, želeč povzročiti prepir. Matija Kikelj hotel ga je pomiriti, toda dosegel je ravno nasprotno. Zalar postal je še bolj razburjen, zagrabil je steklenico, jej v jezi odgriznil vrat in z ostalim delom udaril Kiklja po glavi tako, da mu je takoj levo oko staknil. Zalar je bil krivim spoznan ter obsojen na tri leta težke ječe.
Najstarejši Matijev sin Matevž je – kot izvemo iz Kronike Želimelj – odšel v Želimlje kot kovaški pomočnik. »Da bi si kupil zemljišče za hišo in lastno kovačnico, je za nekaj let odšel v Ameriko, in leta 1897 je bil Matevž že samostojen kovač. Tega leta se je tudi poročil z Uršo Tekavc iz Rogatca in si sezidal hišo, pa se je zadolžil. Da bi se rešil dolga, se je leta 1901 še enkrat podal v Ameriko. Ko je prišel nazaj, mu je žena medtem umrla za sušico, pa se je leta 1905 vnovič poročil, z Uršino sestro Franco Tekavc z Visokega. Iz prvega zakona je imel dve hčerki, ki sta še mladi umrli, iz drugega pa še tri dekleta in dva fanta, tako da je bila pri hiši stiska. Franca je bila sebična žena, da je rajši privoščila sebi priboljške kakor možu, ki je težko delal, pa mu je očitala vsako kapljo vina, ki je je bil potreben. Zato je živel zelo samotarsko in bil zelo trmast. Oba sinova France in Tone sta se pri očetu izučila kovaštva. Tone je odšel v Ljubljano za kovača in se tam poročil leta 1939 z Ano Menart. Leta 1972 ga je zadela kap. Kovačijo in hišo pa je oče Matevž prepustil sinu Francetu, ki se je leta 1935 poročil s Cilko Grm iz Gradišča. Franceta so Italijani 10. avgusta 1942 ustrelili z drugimi Želimljani. Zapustil je dve punčki in šestletnega sina Janeza. Stari oče Matevž je umrl leta 1949, star osemdeset let, a je pred tem znova vzel kladivo v roke in izučil vnuka Janeza. Janez je doma koval, in ko je hotel popraviti lopo pred kovačnico, se je podrla nanj in mu zlomila hrbtenico, da je postal invalid. Ostal je samski in samotar-čudak, kakor stari oče Matevž.« Janez Kikelj je še pred kratkim živel na njihovem naslovu Želimlje 58.