Partizani so se uspešno umaknili na Travno goro, a italijanska ofenziva se je z vso brutalnostjo silovito valila naprej. Stjenka je povedal: »Notranjska je v italijanski ofenzivi resnično nadrsala, to je bila groza! Bilo je 60.000 Italijanov. Ta dejstva so premalo, zelo površno obdelana. Imenujejo jo roška ofenziva, ampak v resnici je večina italijanske vojske bila tukaj; pozneje, ko so se premaknili na Rog, so šli nekateri Italijani že na Hrvaško. ›Roško‹ ofenzivo poudarjajo zato, ker so bili tam Centralni komite Komunistične partije in funkcionarji. Ampak začetek in konec prave ofenzive je bil na Notranjskem, ki je zelo hudo trpela. Vse so požgali.«
Medtem so se Italijani s prečesanega Mokrca besni in praznih rok vračali v podmokrške vasi. Zdaj so se namerili, da izpolnijo drugi namen velike ofenzive, ki si ga je zadalo italijansko poveljstvo: spodsekati korenine za preskrbovanje in obnavljanje zdesetkanih partizanskih enot z neusmiljenim »čiščenjem« vasi od privržencev Osvobodilne fronte – kar je v prevodu pomenilo njihovo skupinsko streljanje, brez sodbe ali s sodbo po hitrem postopku – ter z odgoni partizanskih in sumljivih družin ter neodločenih, za boj sposobnih Slovencev v taborišča smrti, navaja Strle.
»21. julija so vse prebivalce vasi Golo nagnali na sredino spodnjega predela vasi,« piše Golob. »Cevi mitraljezov in pušk so bile obrnjene v ljudi. Prebivalce so zmerjali z ›banditi‹, ›komunistično bando‹ in podobnim. Grozili so, da bodo vse postrelili, če ne povedo, kje so partizani. Kljub grožnjam med prebivalci ni bilo preplaha, ne stokov, ne krikov in ne joka. Kot razjarjene zveri so brutalno izločali iz gruče preostale mlajše moške in jih posamezno vodili na zaslišanje. Po zaslišanju so jih naložili na kamione in odpeljali v ljubljanske zapore, od tam pa v internacijo v Italijo. Tako so v vasi ostali le še starčki, žene in dekleta ter otroci.«
Vas Škrilje so Italijani preiskali 20. in 21. julija, nadaljuje Golob. Ničesar niso dobili in so odšli. Nihče ni pričakoval, da se bodo vrnili. 22. julija pa je sredi dneva na kamionih pridivjala v Škrilje večja enota Italijanov. S seboj so imeli tudi prazne kamione. Razkropili so se po hišah in aretirali šestnajst moških. Na sredini vasi so jih pred očmi vaščanov grobo suvali in potiskali na prazne kamione. Odpeljali so jih v gozd Golec, kjer so dvanajst zvezanih aktivistov Osvobodilne fronte postrelili, štirje pa so bili žive priče krutega dogodka.