Andreja pa so na drugi strani hoteli ubiti tudi Italijani, saj so bili izvedeli, da je on predstavnik nove ljudske oblasti v Zapotoku.
Ivan pove: »V Zapotoku smo imeli od aprila do italijanske ofenzive osvobojeno ozemlje. Oče je bil predsednik tega osvobojenega ozemlja. Podpisoval je dovolilnice, če je moral kdo oditi po opravkih izven tega območja, denimo v Lašče, kjer je bila italijanska postojanka.«
Po ukazu glavnega poveljstva so takrat za prehod z osvobojenega ozemlja na neosvobojeno veljale posebne prepustnice. »Gibanje prebivalcev ali posameznih partizanov in aktivistov je bilo dovoljeno le s posebno dovolilnico. Te dovolilnice so bile tiskane na posebnih obrazcih in so jih izdajali pooblaščeni člani terenskih odborov v vsaki vasi. Na ta način je bilo onemogočeno sprehajanje raznih nezaželenih ovaduhov in izdajalcev,« dodaja Ludvik Golob.
Ivan povzame: »Očetova napaka je bila, da je s pravim imenom podpisoval dovolilnice ljudem, da lahko gredo v postojanko v Lašče. Tisti, ki so bili proti nam, so v postojanki pokazali te dovolilnice in kdo jih je podpisal. Zato so na očeta že pred ofenzivo razpisali sto tisoč lir nagrade, kdor ga ujame.«
Za preprečevanje ovajanja in izdajstvev pa je bilo zelo pomembno tudi, da se vsi vaščani tako ali drugače vključijo v delo Osvobodilne fronte. Ivan Jevc je napisal: »S svojo izredno razsodnostjo je Kikelj uspel utrditi enotnost vaščanov v času NOB ter jih brez izjeme vpeljati v delo OF. S tolikšno organizacijo je uspel preprečiti številna izdajstva, kljub velikemu vplivu župnika Janeza Klemenčiča in Cirila Milavca.«
Ivan pove, da »smo takrat vse vaščane včlanili v OF«, Lojze pa pojasni: »Na začetku ljudje niso množično vstopali v OF, ker so se bali. Leta 1941 je v glavnem naša družina vzdrževala kontakte s partizani in je oče na nek način širil ta odpor. Leta 1942, takrat, ko je bil ta bum z osvobojenim ozemljem, bi so se množično vpisali. Skoraj vsi vaščani so se vključili v OF, katere ena pomembnih nalog je bila vsestranska pomoč partizanski enoti, ki je bila nastanjena v lesenih barakah na Vodičnicah, kakšen kilometer od vasi.«
Gradivo za kroniko NOB navaja, da so Zapotočani stopili v Osvobodilno fronto skupno z Visočani. Aktivist Zmago Švajger, učitelj, ki je z družino prišel na začetku vojne v Zapotok iz Štajerske, je vodil sestanke, pojasnjeval program Osvobodilne fronte in pozival ljudi k opravljanju dolžnosti. Daki pa je bil prisoten pri slovesnosti v Zapotoku, ko so vaščani kot člani OF pred slovensko zastavo podali partizansko zaprisego o zvestobi v boju proti okupatorju in njegovim sodelavcem.
Zaprisege pa ni opravila Štefka Šteblaj, ki se spominja: »Naša mama so rekli: ›Kaj ti ne boš šla prisegat? A veš, da so tudi duhovniki vmes?‹ Sem rekla: ›Mama, jaz ne bom šla.‹ – ›Ja, te bodo pa ustrelili.‹ – ›Pa naj!‹
Zelo slovesen dogodek so Zapotočani doživeli tudi 12. junija, ko je bil pri šoli ustanovljen 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča. Vanj so sprejeli najboljše borce, prostovoljce Notranjskega odreda, za prvega komandanta pa je bil imenovan Daki. To je bila na Slovenskem edina udarna partizanska enota tolikšne moči, piše Golob.
Bataljon je stal v stroju, zapotoška mladina pa je imela tedaj polne roke dela. Najprej je bila partizanom slovesno izročena proletarska zastava iz blaga, po katerega so morale zapotoške skojevke oditi v z bodečo žico obdano Ljubljano, nato nove kape triglavke, nanovo sešite srajce in perilo, in veliko kruha za popotnico hrabrim partizanom. Borci so bili kot prerojeni, polni bojnega navdiha.
Na slovesnosti so bili prisotni vsi Zapotočani in veliko prebivalcev okoliških vasi, na tem področju delujoči partizanski komandanti in komisarji ter vsi partizani 5. bataljona Notranjskega odreda. Še ta dan, proti večeru, je proletarski bataljon odšel z razvito zastavo na svoj prvi bojni pohod proti Polževem.
Na čelu kolone je hodila bolničarka Pepca Kordiš z razvito proletarsko zastavo, spremljala sta jo slovita mitraljezca Bogdan Marčenko-Tiger in Lojze Klančar-Kovač, vsak na eni strani, v koloni pa sta bila tudi domača junaka – Zapotočana Vid Purkart in Alojz Tekavec.