Andrej je bil politično zelo aktiven. Povezoval se je z liberalci, zato je s svojimi političnimi prepričanji prihajal navzkriž s tistimi, ki so bili klerikalno usmerjeni.
Nasprotja med liberalno in klerikalno strujo v slovenski politiki so se po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev še poglabljala. Klerikalna Slovenska ljudska stranka ali SLS je imela med kmečkim prebivalstvom popolno prevlado, zato so liberalci leta 1919 poleg svoje Jugoslovanske demokratske stranke ustanovili še Samostojno kmetijsko stranko ali SKS, ki naj bi konkurirala Slovenski ljudski stranki na podeželju.
Kmetje so se Samostojni kmetijski stranki takrat masovno priključili. Na volitvah leta 1921 je v volilnem okraju Ljubljana-okolica, kamor so sodile tudi podmokrške vasi, dobila skupaj s komunisti 37 odstotkov glasov, takoj za Slovensko ljudsko stranko z 41-imi odstotki. Z Obznano in Zakonom o zaščiti države iz leta 1921 je bila komunistična stranka prepovedana in v tem času je upadla tudi moč Samostojne kmetijske stranke. Leta 1923 je zanjo v ljubljanskem okraju glasovalo le 10 odstotkov volivcev, kmečki volivci pa so zopet povečali klerikalno Slovensko ljudsko stranko, ki je dobila kar 63 odstotkov glasov.
Najpomembnejši politik Samostojne kmetijske stranke je bil Ivan Pucelj – kot tudi njene naslednice Slovenske kmetske stranke, ki se je zavzemala za slovensko avtonomijo v okviru Jugoslavije. Za liberalce oziroma za Puclja je vedno volil tudi Andrej, pa tudi sam je bil večkrat izvoljen kot odbornik te stranke.
Lojze o tem pove: »Oče je bil pri liberalcih, ki smo jih mi imeli za bolj napredne. Večkrat je bil izvoljen za občinskega odbornika pri liberalni stranki. Na državnem nivoju, na volitvah za banovino, so v glavnem zmagali klerikalci. Na lokalnih volitvah pa so bili v naši občini klerikalci v glavnem poraženi.«
Andrej je bil izvoljen kot odbornik Pucljeve Slovenske kmetske stranke leta 1928, kot je zabeležil Kmetski list, časopis te stranke, 2. maja 1928: Na lepo uspelem in obilno obiskanem občnem zboru krajevne organizacije SKS v Zapotoku je bil izvoljen sledeči odbor: Martin Pangerc, Sp. Golo, predsednik; Ivan Podlogar, Gor. Golo, tajnik; Anton Centa, Škrilje, blagajnik; odborniki: Ivan Podlogar, Želimlje, Martin Mavec, Gor. Golo, Alojzij Šteblaj, Selnik, Andrej Kikelj, Zapotok, Franc Petrič, Sarsko, Jože Kališčar, Visoko; delegata: Ponikvar Fr. in Anton Centa. — Občnega zbora krajevne organizacije so se udeležila tudi društva kmetskih fantov in deklet iz Želimelj, Škocjana in Iga s podpredsednikom Zveze tov. dr. Janže Novakom, ki je v živih slikah prikazal potrebo mogočne kmetske organizacije, ki bo čim preje pripeljala kmetski pokret do zmage.
Nazadnje omenjenega Janžeta Novaka se spominja tudi Ivan: »Oče je prek svoje obrti, zavarovalniške agenture in odborništva spoznal zelo širok krog ljudi, v bližnji in daljni okolici, tudi odposlance in advokate v Ljubljani. Informiral ga je ljubljanski advokat Janže Novak, ki je bil v liberalni stranki in s katerim se je oče dobro poznal.«
Lojze pa doda: »S tem pravnikom Janžetom Novakom sta bila z očetom dosti na zvezi. Oče je imel ogromno obiskov, v glavnem so to bili Ljubljančani, in to kar izobraženi ljudje, zlasti ob nedeljah, ko je bilo malo več časa, in spomnim se, da je k nam prihajal tudi ta Novak.«
Janže Novak je bil tudi Andrejev advokat v zadevi, o kateri je objavil »Sporočilo« Kmetski list z dne 27. julija 1932: Podpisani sporočam, da sta se danes pobotala v moji pisarni g. Andrej Kikelj, posestnik iz Zapotoka, in g. Franc Ponikvar, posestnik iz Golega. G. Franc Ponikvar je izjavil, da se je prepričal, da so govorice, ki so se širile po želimeljski občini o g. Andreju Kiklju, neresnične. Ljubljana, 25. julija 1932. D. Janže Novak
Za kakšne govorice o Andreju je šlo, ne vemo, vendar pa nam to »Sporočilo« priča, da je bil nekaterim trn v peti in so ga poskušali oblatiti.