16. Zboli še Frančev najmljaši sin William — FRANČEVA DRUŽINA PREBRODI VELIKO KRIZO

Leta 1927 je starejši sin Frank kot kaže odšel od doma in o njem nimamo več nobenih drugih podatkov. Da preživi ostale štiri otroke, je mati Roza začela delati in se je preselila na naslov 441 West Madison Avenue v Youngstownu. Leta 1929 pa je nastopila velika gospodarska kriza, ki je družino še bolj prizadela. Tako leta 1930 najdemo najmlajšo trinajstletno hčerko Josephine Mary na Boston Avenue v Youngstownu – kot posvojeno hčerko pri družini Jones. To nam pove popis prebivalstva ZDA iz tega leta, ki še navaja, da Josephine hodi v šolo, a ne zna brati in pisati.

Za mlajšega sina Williama, ki je imel takrat deset let, pa popis prebivalstva pove, da biva v sirotišnici Parmadale v več kot sto kilometrov oddaljeni Parmi, da zna brati in pisati ter da hodi v šolo. V tistih strašnih časih, ko so ljudje množično ostajali brez dela in rednih dohodkov, so bili mnogi starši prisiljeni oddati svoje otroke v sirotišnice, ker preprosto niso imeli dovolj sredstev, da sami skrbijo zanje. Parmadale, ki jo je ustanovila in financirala Katoliška dobrodelniška korporacija iz Clevelanda, je bila sicer nova sirotišnica in je veljala za napredno, ker je bila zasnovana – podobno kot psihiatrična bolnišnica Massilon State Hospital, v kateri je bival oče Frank – kot skupnost z veliko manjših bivalnih stavb, da so se otroci počutili bolj domače.

Tudi najstarejša hčerka Rose je odšla od doma; leta 1931, ko je imela osemnajst let, jo najdemo na naslovu 1160 Cordova Avenue v Youngstownu, kjer je hodila v srednjo šolo. Leta 1935 pa je spet prišla nazaj k mami, ki je sedaj živela na naslovu 53 West Marion Avenue v Youngstownu. Zdi se, da je do takrat družina uspela prebroditi najhujše, saj se je k mami iz sirotišnice takrat vrnil tudi William. In tega leta je domov prišla še Josephine, ki se je tudi zaposlila – delala je kot dostavljavka za tekstilno trgovino Kohler's Inc v Youngstownu. Srednja hčerka Genevieve Angela pa je tega leta delala kot stenografistka v nepremičninskem podjetju Sharon Realty & Ins Co v mestu Sharon v Pensilvaniji, trideset kilometrov stran.

A usoda je materi Rozi zadala še en udarec – po očetu je duševno zbolel tudi sin William, katerega so prav tako kot očeta nastanili v psihiatrijski bolnišnici Massillon State Hospital, kakor piše v Popisu prebivalstva ZDA leta 1940. Vendar pa oče in sin nista ostala v Massilonu. Ko je Frank umrl, leta 1962, je bil nameščen v skrbniški ustanovi v Youngstownu. In tudi sin William je bil nazadnje, ko je umrl leta 1988, v Youngstownu, v tamkajšnji osteopatski bolnišnici »Cafaro Memorial Hospital«, ki je slovela po celostni oskrbi svojih pacientov.

Frank je bil ob smrti vdovec, tako da je Roza umrla pred letom 1962. Njune tri hčere pa so se vse tri omožile. Rose je končala srednjo izobrazbo in je imela po podatkih Knjige umrlih v Ohiu poklic v sektorju »Električni stroji in oprema« pod kategorijo »Inšpektorji proizvodnje, revizorji«. Kakor njen brat William je tudi ona umrla v youngstownski osteopatski bolnišnici, leta 1992, kot vdova po možu s priimkom Ingraham. Za njune potomce ne vemo.

Druga hčerka Genevieve Angela je leta 1937 še živela in delala v Sharonu, kot knjigovodkinja v istem nepremičninskem podjetju; končala je dva letnika srednje šole. Leta 1940 pa jo že najdemo v Clevelandu kot mlado ženo Clementa Mitcha, uradnika v privatnem podjetju. Clement, sin priseljencev iz Nemčije, se je rodil v Mercerju v Pensilvaniji in je tam najprej delal v jeklarni. Z Genevieve, ki je doma gospodinjila, sta se preselila v predmestje Clevelanda Beachwood, kjer sta oba umrla, on leta 1982, ona pa leta 1988. Zdi se, da nista imela otrok, vendar tega ne vemo zagotovo.

Tretjo hčerko Josephine je za ženo vzel George Andreyko, ki je bil v Youngstownu delavec v jeklarni, njegova starša pa sta prišla v Ameriko iz Češkoslovaške. Imela sta hčerko Rosemarie, ki se je leta 1958 v Younstownu poročila z Davidom Bowmanom. Josephine in George sta v Youngstownu živela do smrti; George je umrl leta 1980, Josephine pa leta 2001.

Po pripovedovanju Staneta Kiklja sta se dva Frančeva potomca, morda sinova Franka mlajšega, imenovala Jože in Tone in naj bi bila udeležena v Korejski vojni. O njiju drugih podatkov nimamo, v domačem Zapotoku pa še živijo Zgončevi potomci.

Naslednje poglavje

Prejšnje poglavje



Nazaj na vsebino knjige

Nazaj na spletno stran