Ko je bila 26. aprila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, je novica o tem hitro prišla tudi v Zapotok in okoliške vasi. V Zapotok sta namreč prinašala novice o razmerah v Ljubljani Jože Jakič, ki se je tam učil za mizarja, in Vid Purkat, ki je bil v Ljubljani krojaški pomočnik. Najprej so izvedeli aktivni simpatizerji komunistov in aktivisti Društva kmetskih fantov in deklet, ki ga je v Zapotoku vodil Andrej Kikelj.
Vest je med prebivalci močno spodbudila borbenega duha. O Osvobodilni fronti so se vneto pogovarjali ob praznovanju 1. maja na Kureščku v koči Stane Žitnikove in na hribu nad kočo ob prvomajskem kresu.
Ludvik Golob živo opisuje tedanje ozračje: »Že maja so v vseh hribovskih podmokrških vaseh začele organizirano delovati skupine aktivistov Osvobodilne fronte, kar se je zgodilo le malokje v Sloveniji. Širili so glasilo OF Slovenski poročevalec, ki so ga ljudje vedno bolj brali. Vaščani Zapotoka so bili od vsega začetka tesno povezani z Osvobodilno fronto. Njeni prvi aktivisti so bili Andrej in Marija Kikelj, učitelj Zmago Švajger, Ivan Kikelj, Alojz Purkat, Johan Tekavec, Vid Purkat, Jože Jakič, Alojz Podržaj, Anton Jakič, Alojz Tekavec in Janez Purkat.
Kurešček je bil ob vikendih zelo dobro obiskan. Pred cerkvijo so ljudje izvedeli za odredbe in ukrepe oblasti. V koči so se ob kozarčku razvezali jeziki in razvijali pogovori o politiki. Zvedeli so, kaj se dogaja v Ljubljani, kaj v sosednjih vaseh. Največ informacij se je stekalo pri lastnici Stani. Ljudje so jo imeli radi in so ji zaupali. Pater Ačko se je večkrat ustavil pri njej in ji govoril zaupne informacije o delovanju Osvobodilne fronte. Sama je tedensko odhajala v Ljubljano in večkrat po okoliških vaseh.«
Obveščevalne niti so se od Žitnikove raztezale v vse okoliške vasi, med drugim k Drobniču na Rogatec, Janezu Germeku na Visoko in k Andreju Kiklju v Zapotok. Andrej pa je naprej razširjal najnovejše informacije med Zapotočani.
Naslednja pomembna vest je prišla 3. maja, ko so Italijani Ljubljansko pokrajino uradno priključili h kraljevini Italiji, kar je še bolj podžgalo odpor med ljudmi. In ko so junija Nemci začeli z izgonom Slovencev iz Štajerske, je postalo jasno, da Slovencem preti izumrtje.