O Andreju in veri Ivan pove: »Oče ni dal skoraj nič na cerkev. V cerkev je šel samo za veliko noč in za božič, potem pa tudi to ne več, ker se je sprl z župnikom Trepalom na Kureščku. Ko so na Kureščku postavili kočo, je oče enkrat iz Ljubljane prinesel lastnici Stani vino. Takrat je prišel okajeni Trepal in ga žaljivo vprašal: ›No, komunist, kaj boš spet novega povedal?‹ Imel je palico in je očeta v pijanosti udaril. Sicer si nista bila navzkriž, takrat pa oče ni nič pomišljal, temveč ga je nekajkrat mahnil s pletenim gajžlovnikom. Kuharica Mihela v koči pa: ›Joj, božjega moža je udaril!‹ To je bila takrat politična afera.«
Lojze doda: »S Trepalom je bilo zmeraj kaj zanimivega. Enkrat so bili na koči, so bili še drugi vaščani, tudi sosed je bil, Kovačev, pa je oče rekel fajmoštru: ›Kovačev Jože je rekel, da te bo ...‹ – ›Da?‹ je rekel Trepal Kovačevemu, ›Pajek zeleni, ti mene!‹ Pa sta se udarila, tako da so bili pregnani tudi v starih cajtih. Sicer pa je bil Trepal izredno izobražen človek, menda trikratni doktor, ampak je bil pijanček in so ga po kazni poslali v hribe na Kurešček.
Preden je Matej Trepal prišel v ljubljansko škofijo in na Kurešček, je bil v celovški dekaniji; tam je bil leta 1899 celo predsednik Akademije slovenskih bogoslovcev, nato pa je služboval po krajih okoli Celovca. Na Kureščku je bil od leta 1917 do svoje smrti leta 1936. »Tu gori je vztrajal skoro dvajset let samotarski duhovnik Trepal, ki si je sam gospodinjil in gospodaril v nizkem župnišču, z linami mesto oken, sredi med gozdovi in senožetmi,« ga je opisal Andrej Farkaš v knjigi Kurešček.
Lojze nadaljuje: »Enkrat je Trepal poklical očeta v farovž in mu rekel: ›Kikelj, ne hodiš v cerkev, pa k spovedi ne hodiš.‹ Oče pa njemu: ›Ne kradem in se nimam kaj spovedati; tisti, ki ima grehe, naj hodi.‹ Trepal: ›Ne hodiš v cerkev.‹ Oče: ›Nimam potrebe.‹ Nazadnje je pa oni rekel: ›Prav imaš, samo tiho bodi pa druge pusti pri miru, da mi ne boš še drugih pokvaril.‹ Tako da je bil po eni strani razumevajoč.«
Ko je Trepal leta 1936 umrl, ga je najprej hodil nadomeščat ižanski župnik Janez Klemenčič. Potem so skrb za kureško cerkev prevzeli salezijanci z Rakovnika, ampak novega župnika na Kurešček ni in ni bilo. Lojze o tem pove:
»Ko je Trepal umrl, nekaj časa na Kureščku ni bilo župnika. Nekaj časa kar nič ni bilo, tako da sem bil jaz takrat pri birmi v Robu, ker na Kureščku ni bilo fajmoštra. To je bil problem in trije predstavniki iz Zapotoka, Visokega in Rogatca, ki so imeli neke cerkvene funkcije, so šli v Ljubljano prosit za novega župnika. Ta delegacija je šla do škofa prosit, naj jim dajo na Kurešček novega župnika, ker je tam božja pot in podobno. Šli so v stolnico in preden so prišli do škofa, je kar nekaj vrat, in povsod so ti pokleknili in prosili, ampak po njihovi vrnitvi se ni nič zgodilo, župnika še vedno ni bilo na Kurešček. Zanimivo pa je, da so ti potem prišli prosit našega očeta, čeprav ni bil pobožen, da naj gre on z njimi in jim pomaga prepričati škofovske, da nujno rabijo novega duhovnika. Oče je res šel z njimi in ko so prišli v škofijo, so se ti trije po kolenih priklanjali pri svetinjah; kjer je bila kakšna slika, so pokleknili pa tako naprej, oče je šel pa kar pokonci. Povedal je svoje, po kaj so prišli, zakaj rabijo duhovnika, in nobenkrat ni pokleknil. Oče je znal stvari postaviti na pravo mesto – in čez štirinajst dni ali čez en mesec je bil župnik spet na Kureščku.«
Novi župnik je postal salezijanec Andrej Farkaš, s katerim je Andrej Kikelj sodeloval, ko so zbirali denar za gradnjo lokalne ceste.