O Kikljih na Golem najdemo prvi zanesljiv podatek v ižanski krstni knjigi za leta 1646–1658. Tam so zabeležena rojstva šestih otrok Adama Kiklja, za katerega piše, da je živel na Golem. V poročni knjigi 1636–1652 pa najdemo zapis, da je bil Adamov oče Gregor Kikelj (Gregorij Kitell). Ta Gregor je verjetno izhajal z Golega in je bil rojen okoli leta 1590. Gregorjevi hčerki Jeri sta šla za botra in botro Jurij in Špela Kikelj. Znabiti, da je ta Jurij Kikelj v prejšnjem poglavju omenjeni oče Štefana Kiklja z Iga – zelo verjetno je, da so si bili ižanski in golanski Kiklji v sorodu.
Na Golem sta tisti čas živela tudi Janez in Matija Kikelj, za katera ne vemo, v kakšnem sorodstvu sta bila z njunim vrstnikom Adamom, a po njihovih botrstvih sodeč so bili tesno povezani; morda so bili celo bratje. Janezovo ime zasledimo v krstni knjigi ižanske fare 1646–1658 kot očeta štirih otrok na Golem, Matijevo pa v krstni knjigi 1658–1669 kot očeta treh otrok na Spodnjem Golem. Ta Matija Kikelj, ki se je moral roditi okoli leta 1630, je najstarejši zanesljivo dokumentiran prednik v liniji Kikljev iz Zapotoka.
Sledi Adamove in Janezove veje Kikljev na Golem se potem izgubijo. Morda so njuni potomci odšli drugam, morda pa ne izvemo nič več o njih tudi zato, ker so v tistem času župniki in pisarji vpisovali podatke zelo pomanjkljivo. Še posebno pomanjkljivo so beležili podložnike pod podružnično cerkvijo Svete Marjete na Golem, kjer so živeli golanski Kiklji. Neki Jurij Kikelj je imel v letih 1672–1679 tri otroke na Zgornjem Golem, ampak tudi o tej veji potem ni več sledu. Kiklji so v osemnajstem stoletju živeli tudi v hišah Spodnje Golo 4 in 5, a so potem po moški liniji tam izmrli.
Kikljeva domačija na Spodnjem Golem, kjer je živel Matija Kikelj, je bila cela huba. Huba je bilo posestvo s 15 do 20 hektarji, ki ga je podložnik z začasnim zakupom dobil na užitek in ga obdeloval. Zakup je »odrajtoval« s »činžem« – censusom ali vrednostno cenitvijo, ki je bil zanj veliko breme. V največji meri ga je plačeval zemljiškemu gospodu z denarjem, precej pa tudi v naturi: žitu, živini, perutnini in jajcih. Tlake pa so ižanski podložniki imeli zelo malo, piše Ferdo Gestrin v Svetu pod Krimom.